flag IT | EN | DE | SL

Zgodovina opatije

O izvoru opatije obstaja več razlag, ki niso vselej podprte z dokazi. Najbolj uveljavljena pa je tista, ki pripoveduje, da se je v te samotne kraje v iskanju dušnega miru zatekel puščavnik Alemanno, ki je tu zgradil skromno molilnico in celico, v kateri je bival. Vzdušje spokojne duhovnosti je pritegnilo vse več vernikov, celice so se množile in molilnica je sčasoma prerasla v samostan, njegovo vodenje pa so prevzeli regularni avguštinski kanoniki.

Leta 1070 je bila odprta cerkev, posvečena Svetemu Petru. Rožaški samostan je bil leta 1090 povzdignjen na raven opatije, naslednjega leta pa je avguštinski red nadomestil benediktinski.

V srednjem veku je poleg vloge duhovnega vodenja prevzel tudi pomembno gospodarsko vlogo.

Kasneje, v obdobju spopadov med Oglejem in Čedadom ter bitk med Benetkami in drugimi gospostvi, je bil preoblikovan v obrambno utrdbo. Po skoraj tristo letih so benediktinski menihi opatijo zapustili, od leta 1423 do leta 1751 (to je leto ukinitve Oglejskega patriarhata) so jo vodili opati komendatorji, katerih grbi so še zdaj vidni na linah samostana. V tem obdobju, natančneje leta 1522, so se v opatiji nastanili Dominikanci in tu ostali 248 let.

Leta 1509, po obdobju vojn in plenjenja, je opatijo dokončno uničil požar. Obnova opatijskega objekta se je začela šele dvajset let kasneje, za kar je zaslužen zlasti opat komendatar Giovanni Matteo Giberti, ki je k sodelovanju povabil arhitekta iz Čedada - Venceslava Boianija.

Škof Emanuele Lodi je leta 1823 opatijo preoblikoval v letno rezidenco videmskih škofov. Videmskemu škofu je bil podeljen plemiški naziv Rožaški markiz, ki ga je leta 1927 priznala tudi Kraljevina Italija.

Po zaslugi monsinjorja Alfreda Battistija, častnega videmskega nadškofa, je Rožaška opatija doživela preporod: na njegovo pobudo je bil namreč objekt uvrščen med stavbe, ki so bile po potresu iz leta 1976 deležne obnove.

Duhovni preporod je bil zasnovan z »Rožaškim projektom«, ki se je začel izvajati 1. oktobra 1994.

Danes je »samostan vrtnic« kulturno središče, humanistično in družbeno stičišče, mesto srečanj, kjer se prirejajo seminarji, razstave in razprave.

L'Abbazia di Rosazzo